Boštjan Zrimšek: “Celo življenje se že dokazujem”

Mogoče je to izziv patoloških odnosov in ne potrditve pri starših, predvsem pri očetu, ki ni bil prisoten. Mogoče je to le spodbuda, da dosežem več in bolje. Mogoče sem v svojem življenju videl veliko slabosti in nepravilnosti, ki bi jih rad odpravil – pri sebi in v družbi. Mogoče je to enostavno prav.

Od časov v mladosti, ko smo naredili prvi disco v farovžu pa vse do zadnjih dogodkov, ko smo v Cerknici ob 60. letnici AMD Cerknica organizirali veliko srečanje starodobnikov, opažam, da želim nekaj spremeniti. In to mi tudi uspeva. Malo po malo.

Le nekajkrat v življenju nisem storil, kar bi moral. Enkrat je na avtobusu iz Ljubljane neki gospe postalo slabo in se je onesvestila. Takrat sem samo gledal, kako je moj kolega skočil do nje in ji pomagal. In drugič, ko sem gledal, kako na ulici pijan moški pretepa svojo žensko vpričo drugih ljudi.

Ti dve dejanji mi ostajata v opomin pri vsakem delu, ki se ga lotim. Ne “drajva” me negativnost, temveč pozitivnost. Zato sem naredil že marsikatero stvar za soljudi. Nenazadnje sem na ulici sred gneče ob belem dnevu ustavil roparja (in hkrati opazil, da sem vsem naredil več problemov, kot koristi: trgovina je morala takrat podati prijavo policiji, drugače bi samo napisali poročilo za zavarovalnico, ropar je imel najbrž zlomljen nos, za kar mi je zelo žal še danes, varnostnik je moral delati, drugače bi najbrž samo napisal poročilo,…).

Vse do poplav, ko smo zbirali razvlažilce in opremo, da so ljudje lahko obnovili svoje poplavljene domove. Vse v prostem času, oziroma celo med delovnim časom. Zato, ker mi je bilo mar za druge.

Kdaj pa kdaj se zgodi, da kaj ne uspe popolnoma, čeprav se trudim, kolikor je v moji moči. Ko se bom enkrat ozrl, bi rad, da za menoj ostanejo dobra dela. Sem človek akcije.

Tudi zato ne morem sprejeti vseh negativnih ravnanj politike. Mar mi je za moje otroke, ki bodo prejeli to, kar danes delamo zanje. Če ne bomo delali dobro, nam ne bodo ravno hvaležni. Večkrat sem tudi sam že pomislil na odhod v tujino in uspeti tam. Je to nezmožnost sprememb ali nesposobnost, morda povprečnost, ki se nam jo pripisuje?
Ostajam tukaj, doma, vendar si želim boljšega življenja.

Zato sem se pridružil stranki Lista Marjana Šarca. Od prvega srečanja naprej nosim v sebi vprašanje: “Kaj bomo storili drugače od predhodnih strank, ki imajo ime vodje v nazivu stranke?” In to vprašanje bom reševal do konca svojega delovanja v tej ekipi. Navdušil me je Marjanov pogled na zadeve, saj sem vse točke v programu takoj povezal s svojimi lastnimi pogledi. Ne morem verjeti – jaz kot malce bolj desno usmerjen – se strinjam s programom levičarja. (Ali se moramo tako ločevati? Ali se ne bi raje ločevali na aktivne in še bolj aktivne? Na pozitivne in nergače? (aja, to se že))
Štejejo le dejanja.

Zato že sedaj sprašujem sebe in vse tiste, ki imajo namen kaj pripomniti: “Kaj si TI pripravljen storiti za našo državo? Kaj boš naredil, da nam bo bolje? Ali so tvoja razmišljanja res v korist vsem?” V kolikor iščete prostor za nerganje, lahko greste drugam. V kolikor želite dodati svoje poglede, ideje in proaktivno delo, dobrodošli. Vključite se v politiko (katerokoli stranko) in delajte ljudem v prid. Vedno se vprašajte, kako lahko pomagate, da nam bo vsem bolje. Ali so vaša dejanja etična in moralna?

Izgleda zelo naivno, kajne? Pa vendar me je ravno ta naivnost prignala do tu, kjer sem. Nekaj sem že dosegel, želim še več. Ne bo enostavno, saj so stvari tudi zapletene, večplastne. Ne bo tudi hitro, kot v podjetništvu, kjer se razni projekti hitro odvijajo. Sprejemam vse s polno odgovornostjo in kančkom naivnosti.

Bo pa drugače, kot je bilo do sedaj. V to sem prepričan.

Boštjan Zrimšek