Andreja Zabret: Poslanke in poslanci LMŠ se ne zgolj poslušamo, ampak se tudi slišimo.


Eno leto po parlamentarnih volitvah

Poslanke in poslanci Liste Marjana Šarca vam bodo v posebnem intervjuju, periodično do konca avgusta, predstavili svoj pogled na preteklo leto in delo v poslanski skupini.


1. Poslanska skupina Lista Marjana Šarca deluje v parlamentu eno leto. Njeno umeščanje v parlamentarni politični prostor je potekalo brez večjih težav in danes deluje povezovalno in odločno v krogu etabliranih strank. Kako ocenjujete  delo poslanske skupine po enem letu od parlamentarnih volitev? Čemu pripisujete prepoznavno držo poslanske skupine LMŠ?

Mineva leto dni od delovanja vlade, ki je manjšinska, kar pomeni da imamo koalicijo strank, ki nima trdne večine v državnem zboru. Začeli smo z zelo nizko javnomnenjsko podporo in veliko govora je bilo o sestavi te vlade, kako ne bo uspešna, da ne bo dolgo trajalo, da ta vlada nima kompetenc in ljudi, in še kaj bi se lahko naštelo. Čeprav  manjšinskim vladam pregovorno pripisujejo  nestabilnost in kratkotrajnost, niso zelo redke in jih z oblasti tudi ne odnese nujno v kratkem času. Slovenija še nikoli v svoji dokaj kratki samostojni zgodovini ni imela manjšinske vlade, vsaj ne na začetku mandata. Trenutno je po svetu 19 vlad, ki so manjšinske, in kar 11 od teh držav je članic Evropske unije, zato to ni nekaj nenavadnega in  osebno  manjšinsko vlado gledam s pozitivne strani. Manjšinska vlada pomeni več usklajevanja in pogajanj, kar pomeni tudi več komunikacije, pogovarjanja ter približevanja stališč z vsemi koalicijskimi partnerji. Mislim, da smo v tem letu že dokazali, da se s korektno komunikacijo, iskrenim usklajevanjem in medsebojnim spoštovanjem med partnerji da delati. Vse se da, če se hoče je reklo, ki ga v življenju držim. Ne nazadnje smo lahko že velikokrat videli, da tudi večina v parlamentu ne pomeni, da vlada obstane ali dela dobro. Poglejmo samo kaj se je zgodilo z vlado v prejšnjem mandatu. V življenju velja pravilo, če ti je nekaj podarjeno ali je preveč enostavno ne znaš ceniti in jemlješ vse preveč samoumevno.

Delo naše poslanske skupine je dobro. Poslanci smo med seboj zelo povezani in dobro sodelujemo, in ne samo da se poslušamo, ampak se tudi slišimo. To se mi zdi ena ključnih stvari, ki je zelo pomembna pri splošnem delovanju poslanske skupine. Interesi države so pred parcialnimi in v razpravah na odborih ter sejah poskušamo biti konstruktivni, učinkoviti in predvsem spoštljivi, ter ob razumevanju različnosti poiskati skupni imenovalec, ki je dober za ljudi in državo. Glede na delovanje v prvem letu sem prepričana, da bomo mandat pripeljali do konca. Seveda nas čaka še veliko dela in ni vse odvisno od nas, temveč tudi od vseh ostalih partnerjev v parlamentu. Vsekakor pa je težko ocenjevati sebe in tega tudi ne želim, zato bodo to oceno podali volivci, na naslednjih volitvah. Nenazadnje lahko iz javnomnenjskih raziskav, ki so bile v začetku mandata zelo nizke, vidimo, da nam podpora raste, za kar predvidevam, da delamo dobro.

2. Vlada Marjana Šarca je uspešno izpolnila naloge, ki so jo pričakale takoj po nastopu mandata in izpeljala nekaj vidnih projektov. Kaj je po vašem mnenju največji dosežek v zadnjem letu od volitev?

Vlado Marjana Šarca je čakalo veliko odprtih zadev, odprtih zakonov ter neizpolnjene ustavne odločbe iz predhodnih vlad. Doživeli smo že ustavno obtožbo predsednika vlade, ki ni preživela parlamentarne presoje, imeli smo tudi prvo interpelacijo ministra za obrambo. Ob takih dejanjih, ko opozicija instrument interpelacije in ustavne obtožbe zlorablja za svojo lastno promocijo, predvsem pa otežuje normalno delo vlade in jemlje konstruktivni čas, je včasih težko učinkovito delati, vendar to je pač del parlamentarne demokracije. Ob vsem tem se mi zdi velik dosežek ravno to, da koalicijske stranke, kljub včasih različnim mnenjem najdemo skupni jezik in smo enotni, saj le tako lahko naredimo kaj dobrega za državo.

Težko bi ocenila, kateri je največji dosežek v zadnjem letu, saj jih je kar nekaj in vsi skupaj tvorijo pozitivne rezultate in dobro klimo v državi. Že v začetku nastopa vlade, so nas čakale morebitne stavke sindikatov v javnem sektorju, zato se mi zdi velik uspeh dogovor in podpis stavkovnega sporazuma s sindikati glede plač. Ti podpisi niso bili odvisni le od tega, kaj komu daš ampak je končni rezultat pogajanja odvisen tudi od tega, kako iskreno komuniciraš in spoštuješ sogovornika. Po osmih letih je bil sklenjen dogovor z občinskimi združenji glede višine povprečnine in je najvišja doslej. Sprejeli smo Zakon o minimalni plači in izločili dodatke iz minimalne plače. Ukrepi na področju socialnih transferjev tudi niso zanemarljivi, predvsem na področju otroških dodatkov, dodatkov za velike družine, državnih štipendij in nadomestil za porodniški dopust. Popolna davčna razbremenitev regresa do 100% bruto slovenske povprečne plače je bila pozitivno sprejeta v javnosti in usklajena z vsemi socialnimi partnerji. V nekaj projektih smo se tudi poenotili z opozicijo, kot je Zakon o minimalni plači, davčna razbremenitev regresa, Zakon o voznikih – gasilci, imenovanje guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, ter nazadnje pri predlogu zakona, ki znižuje stopnjo DDV za knjige in tiskane medije. To se mi zdi dobro in spodbudno za nadaljnje sodelovanje vseh parlamentarnih strank.

3. Če primerjate čas pred parlamentarnimi volitvami in eno leto po izvolitvi v Državni zbor, kako gledate danes na parlamentarno demokracijo kot aktivni udeleženec? Imate občutek, da ste kot novi obrazi na nacionalnem političnem parketu, doprinesli k dvigu ugleda poslanske funkcije?

Pred prihodom v parlament sem delovala v gospodarstvu. Ukvarjala sem se s poslovnim svetovanjem manjšim podjetjem, kako ustanoviti podjetje, kaj potrebujejo za delovanja na področju zakonodaje, kako do internih pravilnikov in do učinkovite organizacije poslovnega procesa na področju pisarniškega poslovanja.

V politiki kot aktivna udeleženka sem res nov obraz, mi je pa veliko pripomoglo dejstvo, da sem že prej redno spremljala aktualno politiko. Lahko bi rekla, da v tem oziru nikakor nisem bila pasivna državljanka, ki bi ji bilo mar v katero smer gre slovenska država. Razlika med gospodarstvom in politiko je kar precejšnja, kar pa ne pomeni, da ni mogoče najti podobnosti. V gospodarstvu se stvari odvijajo hitreje, bolj so racionalne in kar se dogovoriš večinoma tudi drži. V politiki je malo drugače. Politika je umetnost mogočega. Sprejem določenega zakona utegne porabiti veliko časa že zaradi samih zakonodajnih postopkov skupaj z sprejemanjem v parlamentu, kjer nikoli do zadnjega ne veš, ali imaš dovolj glasov.

Mislim, da so temeljen vrednote, predvsem pa delo naše poslanske skupine, že sedaj pripomogle k dvigu ugleda poslanske funkcije. Smo poslanska skupina, ki raje ves svoj napor usmeri v delo, kot besedičenje in prazne obljube, česar so se tudi ljudje naveličali poslušati. Res pa je, da se dvig ugleda poslanske funkcije ne zgodi čez noč. Za to je potreben čas predvsem pa uspešno opravljeno delo ter uresničeni projekti. Poslanska skupina LMŠ komunicira z vso zainteresirano javnostjo, se usklajuje z vsemi poslanskimi skupinami, da bi ohranili stabilno in normalno državo.

4. Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom znotraj delovnih teles v Državnem zboru? Zakaj ste se najbolj zavzemali? Kateri so izzivi, ki vas čakajo v prihodnosti in na katere se boste v nadaljevanju konkretneje osredotočali?

Sem članica Odbora za zdravstvo, podpredsednica Odbora za finance in članica Komisije za narodnostne skupnosti ter članica nekaterih drugih delovnih teles. V marcu smo sprejeli Rebalans proračuna za leto 2019, ki zagotavlja stabilnost javnih financ in nadaljuje razvojno ter socialno naravnanost Republike Slovenije. Prihodki in odhodki se v primerjavi s sprejetim proračunom zvišujejo, in nominalni presežek bo po takih načrtih dosegel 0,4 % BDP. Prav tako je pomembno, da je rebalans proračuna skladen z fiskalnim pravilom.

Slovenija je v zadnjih treh letih javni dolg zniževala bistveno hitreje, kot to zahteva Pravilo o dolgu in je trenutno prva v hitrosti zniževanja javnega dolga med članicami EU. Kot finančnica vem, da je vedno potrebno imeti rezervo za hude čase, zato je pomembno tudi, da vlada nadaljuje z javnofinančno konsolidacijo in ustvarjanjem proračunskih presežkov, ki bodo namenjeni  za socialne kategorije – pokojnine ter prihranek za težje čase. V postopku je tako že priprava  proračuna sektorja države za obdobje 2020 – 2022. Pred nami je tudi davčna reforma, ki prinaša ustreznejšo razmerje med obdavčitvijo plač in kapitalskimi kategorijami, tako da znižujemo dajatve na plače na eni strani in nekoliko zvišujemo obdavčitev kapitala in dobičkov na drugi strani.

Čaka nas tudi  uvedba demografskega sklada, prav tako nas čaka veliko izzivov na področju zdravstva. To so dolgotrajna oskrba, projekt skrajševanja čakalnih dob, zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami, področje kakovosti zdravstvenih storitev itd. Vse to so moja področja delovanja, za katera se bom zavzemala tudi v nadaljevanju mandata pri čemer sem prepričana, da se bomo čez eno leto ponovno z zadovoljstvom ozrli na prehojeno pot.